Poznate zgodbo o kurah? Mojih kurah.
Kurnik sredi Ljubljane
Pri nas doma … tam v mojih rojstnih Novih Jaršah, smo imeli kure. Res, v Novih Jaršah! Ampak nekoč tam ni bilo BTCja, pa blokov in stolpnic. Moja stara starša sta po drugi svetovni vojni tam kupila hiško. Zgoraj oni, spodaj mi. Imeli smo (no, moja starša sta še vedno tam) tisto hiško in njive in tam zraven je bil tudi kurnik. Pa putke, ki so nesle jajca.
Ampak to je vse kar se tega tiče. Nobene posebne ljubezenske zgodbe ni bilo med mano in njimi. Pravzaprav sem se jih bolj bala. So bile včasih kar hude, če si jim jajca vzel.
Ne bom joškasta Hajdi
Pa sem pred kakšnimi 6 leti pomagala oštirju z naše vasi njegov FB zalaufati. In ker sam ni imel nobenih prijateljev, sem mu jih poskušala nabrati. A ker sem imela takrat neko idejo, da morajo moji FB prijatelji biti res tisti čisto tapravi prijatelji, sem si v ta namen omislila nek tak fejk profil. Tak, ki bi bil odličen za v vaško gostilno vabit.
Pa vprašam prijateljico kaj naj si omislim in mi pošlje neke prsate dečve s kitkami in predlog naj bom kakšna Hajdi ali Mici.
Ne, ne, si nisem predstavljala kako se vživeti v takšno osebnost, zato sem ji rekla, sem že raje Ena Kura, ki FB fura.
To sem tudi postala in ostala tudi po tem, ko oštirju njegova FB stran šiba sama od sebe.
Kateri živali si pa ti podobna?
Tudi pri tem bi se stvar zaključila in fejsbuk kura ne bi kaj prida kokodakala, če ne bi jaz pri svojih 50-ih odšla na faks. Študirat grafično oblikovanje. In v prvem letniku dobimo študentje za nalogo narisati logotip, pa vizitke in kuverte. A da je bila stvar bolj zabavna, smo izdelovali lastne, osebne CGPje (celostna grafična podoba). Sebe pa poistovetimo s kakšno živaljo.
Jah, mačke, levi, celo pridne čebelice so bili nekateri.
Pa jaz?!
Jasno, vam je, kajne? 🤪🐔
Koledarji visijo v mehaničnih delavnicah, kajne?
Ne, ne, nisem takrat ustvarila Kuredarja. Tudi ta je nastal na faksu. Čisto zadnji izpit pred diplomo. Naloga – ilustracija v akvarelu. Da ne bi bilo preveč enostavno in nepovezano s študijem, smo morali s temi ilustracijami ustvariti koledar, znamko ali neko embalažo. Motiv – poljuben.
Kar neke prazne škatlice se mi ni ljubilo delat. Pri meni morajo biti zadeve v funkciji. Znamka bi mi bila mamljiva 20 let nazaj, ko sem jo še kam pripopala. Torej je ostal le koledar. A še teh že dolgo nisem vesila po stenah, tisti gasilski pa je pri nas takoj romal v smeti ali k staršem v garažo.
Kaj se sploh daje na koledarje razen tistih lepotic za v mehanične delavnice pa kakšnih kozolcev s pridihom Gorenjske folklore?
Kole … Kule … Kuredar
In mi klikne nekega lepega dne … valjda, lepotice … takšne, s katerimi sem že enkrat nadomestila Hajdi in Mici. Takšne s katerimi se jaz lažje poistovetim pa še ime izdelka samo klice po takšnem motivu. Koledar je postal Kuredar, prsate bejbe pa so zamenjale pernate lepotice.
Raziskovala sem to pernato fauno, uživala v packanju z vodenimi barvicami in na mah ustvarila več kot 30 kur. Dobra ocena je samo še dopolnila moje veselje ob tej nalogi.
No, in …
Saj bo, saj bo!
seveda se spodobi, da tak koledar enkrat pokuka v svet.
Lani sem jih natisnila toliko, da so vsi moji prijatelji dobili po enega za božično novoletno darilo. Kakšno veselje je bilo to!
“A maš še kakšnega za moje prijateljice? Pa za taščo? Mojo frizerko? Računovodski servis? Moja prijateljica je nora na kure, a mi daš še enega pliiiiis!”
Kaj bi drugega, kot letos zastavila bolj resno?!
Že pomladi sem razmišljala o prodaji na spletni strani, pa o tem, da kure spregovorijo še v kakšnem drugem jeziku, pa o marketinški akciji. Pa saj veste … to leto ni bilo ravno na strani tistih, ki nismo šivali mask ali izumljali novega korona cepiva …in načrti so se obrnili na glavo.
Kaj bi jamrali, gremo s pokončno glavo naprej, nihče se ni sKURIL, še vedno smo zaKURJENI in pripravljeni na odlično leto 2021.
Zagotovo se slišimo jeseni, ko bomo v polnem zaletu s koledarji za leto 2022
Do takrat me pa poiščite na FBju in IG. Slišim na ime KuraFura