Kako postaviti pravo ceno svojim izdelkom?

Seveda je najprej fajn pogledat, kaj dela tvoja konnca. In tu se strinjam s svojo učiteljico marketinga Katjo, da je konkurenca fajn. Lahko vidiš, kakšne cene je treba postavit.

Če bi se broške na mojem trgu (torej v Sloveniji) prodajale po 5€, bi blodila, če bi za svojo perjad ceno postavila na 20€.

Le v zobe bi se dajala ljudem. Ma ja, saj me boli c, ampak ne, ne, ni čisto tako … na dolgi rok bi me to stresiralo.

Ne bi se počutila dobro, kljub dejstvu, da k nakupu nikogar ne silim in četudi bi si takšno ceno postavila po najbolj optimalnem in fer izračunu.

Pač, trg je trg, gospod je že v letih in starejše je treba spoštovati.

Ok, potem, ko smo dojeli, kaj nam pravi g. Trg, je na vrsti nekaj matematike.

Če mi broške reže nekdo drug in če iglice zadaj kupujem, perje in kamenčke pa tudi nabavljam takole za sproti po malem, izračun teh stroškov ni tako težak. Hitro imam izračunan strošek ene broške (poljubno vstavi majčko, čestitko, igračko …).

Malo težje je v stroške zmetati tiste tubice sekundnega lepila, barvic in laka za nohte, ki jih porabim pri izdelavi vsake kokoške za na joške. Tam se mi ne da razmišljati po koliko nalepljenih kamenčkov in iglic posežem po novem čopiču, lepilu ali laku.

Kamoli izračun mojega vloženega dela. … matematika gre tako že zelo kmalu v franže …

Zadnjič sem naletela na gospodično, ki je svoje keramične (hudo luštne) broške prodajala za 5€.

5€???!!!

“Jaaaaa” mi je rekla sramežljivo, “drugače nič ne prodam. Pa saj pridem skozi, ker keramika ni tako draga in sama delam vse od začetka do konca.”

Ej! Kaj pa stroški prodaje? Stojnica na kateri ravno prodajaš? Pa davek? Da ne govorim o tvoji penziji in bolniški?

Ja, ja, zaenkrat imaš svoj sp, davka še ne plačuješ, namesto v trgovino vse skupaj prineseš na stojnico, ki ti jo polovico odstopi prijateljica s kvačkanimi zajčki !

Ok, ok, ampak, a se s poslom ukvarjaš le letos? Je to le hobi, za katerega nikoli ne misliš, da bi lahko postal posel?

Če pa misliš resno, potem si s takšno ceno pljunila v lastno skledo.

Ko ti bo posel zrasel in bo čas, da daš svoje produkte v trgovino, te bo takoj udaril 22% davek, ki ga trgovina takoj doda na vse svoje prodajne artikle. Ne bo dodala, ampak odštela, ker če ti svojih produktov ne prodaš nad to ceno, zakaj bi jih trgovina??! Oz. trgovina bo prodajala isti produkt po višji ceni, medtem ko bos ti konstantno delala na svoji spletni strani razprodajo?!

Torej smo z matematiko vseeno nekam prišli … že na 3,9€

Od tega bi rada trgovina svoj del, ki je marsikdaj med 40 in 50%, pa izračunaj, koliko ti ostane!

Nooo, potem tisti “ostanek” zmeči v žakelj enega meseca od tega odštej:

• vrednost zalog brošk, ki ti v tvojem namišljenim bodočem resnem poslu “sedaj” stojijo neprodane na nekih policah. Obvezno, ker na koncu, ko boš npr sklenila, da se tega ne greš več, boš verjetno vso to strašno zalogo raztalala naokoli ali zažgala na grmadi zoprnih spominov. In več ko imaš biznisa, večje so tvoje minimalne zaloge. Pa ne me razumet napačno, ne govorim o tovarni brošk, ki zalaga vse Zarine trgovine , govorim o resnem poslu, ki zalaga trgovinice v centru treh ali štirih slovenskih mest.

• Znesek, ki ti ostane potem zmanjšaj še za kakšnih 40%. Toliko je namreč pametno dajati na stran za “stara in bolehna leta”. V službi ti to namreč avtomatično vzamejo in naložijo v tisti fond za dopuste, bolniške in penzijo.

Vem, vem, zoprno za znoret, ker ti bi že pri 35-ih nov avto pa lepe počitnice, a ko se ti kaj zgodi ali na stara leta ne moreš niti po stopnicah do trgovine, je le fajn, da imaš za dostavo za kruh in mleko.

Nooo, samostojni podjetniki na to ne mislijo pogosto, zato pa pri 60-ih pošrek gledajo, ker ne vedo kaj bi počeli z miloščino, ki jo dobijo.

Ja, madona, sam moraš poskrbeti zanjo! Saj si PODJETNIK, valjda!

• In na koncu tistih 80€ zdeli z 250, kolikor ur dela si najbrž vložil v vse skupaj in razmisli, ali morda ni bolj perspektivno, če bi kdaj pa kdaj kakšnemu sosedu raje pospravil stanovanje, broške pa raje prepustil komu, ki zna prodati kakšno neumnost za vrednost, vredne svoje cene.

A da bo posel zrastel?!

Najbrž bo, a bo hkrati s tem več dela zate. Imaš pa eno glavo, dvoje rok in dvoje nog. V najboljšem primeru . In vse tvoje okončine so že zdaj polno zasedene. Očitno je tudi glava že davno dosegla svojo polno kapaciteto.

Aja, broška potem, ko ti posel zraste ne bo več 5€?!

Preko katere noči pa bo čudežno postala enkrat bolj vredna? In kdo bo kupcem, ki so bili do sedaj prepričani, da je kos lepo oblikovane gline vreden 5€, dopovedal, da je prav zanje ta isti kos gline sedaj vreden 10 ali 12?

No, povedal bo že kdo, če ne drug, spletna stran, a kdo od težko pridobljenih strank, bo to pojasnilo “kupil”.

Vsakemu, ki se loteva posla, priporočam, da se ga že danes loti tako, kot misli, da bo izgledal čez 5 ali 10 let.

Če izračun ne deluje, verjetno z matematiko ni nič narobe. Določeni posli niso za drugega kot za v pravljice in za na Kitajsko .

Še vedno počni tisto, kar te veseli in broške/majčke/cestitke/kvačkarije/štrikarije/šivarije podarjaj prijateljem in družini.

Le dumpinga na trgu ne povzročat!

Ker nekateri bodo morda ravno zaradi tebe že pri prvi točki (na začetku napisana) odstopili od svojih lepih načrtov.

Mojim izdelkom sem ustvarila vrednost, ki mi omogočajo še nekaj let zabave pri njihovem ustvarjanju, ostalim na tem trgu ne povzročajo stresa in nelojalne konkurence, kupcem pa omogočajo, da jih bodo kokoške lahko še nekaj let razveseljevale.